Frik meseca

Kot sem že napovedala, nadaljujem z rubriko Frik meseca. Kljub septembrskem neuspehu pri gobarjenju, so tokrat na vrsti...

Pravzaprav je na vas, da ugotovite, kaj iščem. 12 slovenskih imen, ki lepo povzemajo dogajanje v naravi. Za asociacije sem izbrala nekaj fotografij, opisov in nekaj drugih imen. Da pa zastavljena uganka ne bo prelahka, je vrstni red imen, ki jih iščem, pomešan med seboj.

Pa začnimo.

št.1:  

št.2:

št.3: december

št.4: Proso poznajo že od kamene dobe, v zadnjem času se vse bolj uvaja v prehrano zaradi bogate biološke hranilne vrednosti.

št.5:

št.6: marec

št.7:

št.8:

št.9:

št.10: julij

št.11:

št.12:

Nagrada je znana. Tisti, ki doseže največje število pravilnih odgovorov, bo objavljen kot Frik meseca na mojem blogu.

Tags:

03 dogajanja

Vsak začetek je težak

Danes, ko je padal prvi sneg, smo začeli in s tem je pol dela že za nami!

Tags:

simbiont

Po snegu diši

Pa saj ne morem verjet. Na edini prosti oktobrski vikend sva se nameravala še malo sončkat po primorskem in glej ga zlomka:
 
snežilo bo.
 
Zraven vremenske napovedi pa opozorilo o močni burji na primorskem. Pa taka romantika!

Tags:

kaos

Blog Action Day - Recite ponujeni plastični vrečki »Ne, hvala!«

Greste v trgovino z rokami v žepih? Iz trgovine pa pridete s plastično nakupovalno vrečko v roki? Poznano? Vedno? Pa je to res nujno?

 

Čeprav tako zelo priročne, so plastične vrečke neuničljive!

 

V naravnem okolju plastične vrečke potrebujejo od 20 pa do 1000 let, da razpadejo. Vendar pri tem ne izginejo, saj niso biološko razgradljive. Enostavno razpadejo v zelo majhne delčke, nekakšen plastični  prah.

 

Ne glede na velikost, ti delčki ostanejo vedno neprebavljivi za vse vrste živih bitij na zemlji, v zraku in v morju. Zemljo postopoma dušimo s strupenimi izdelki, ki postajajo del naše prehranjevalne verige. Preko onesnažene vode in hrane, ki jo vzgojimo v zastrupljeni zemlji pridejo vsi ti delci tudi v naše telo.

 

Res so plastične vrečke zelo uporabne, vendar samo tistih nekaj trenutkov, ko moramo nakupljene stvari prenesti iz trgovine do avta. Kaj pa potem? Kaj pa preostanek življenja? Večina vrečk ima daljšo življenjsko dobo, kot mi sami! Je vredno vrečko kupiti za nekajminutno uporabo in jo hraniti neskončno dolgo. In kaj naredimo, ko se umaže, raztrga, jo ne potrebujemo več? Vrečke romajo na smetišča ali še slabše, odvržemo ali pozabimo jih kjerkoli v naravi. Tam pa se začne dolgotrajen proces razgradnje in zastrupljanja, kateremu smo vsi priča in v njem vede ali nevede sodelujemo.

 

 

Kdaj se upreti rutini in zahtevati papirno vrečko? Vedno in povsod! Več ko bo povpraševanja, večkrat ko bomo izrazili naša pričakovanja, ko bo več ljudi zavestno podprlo zahteve po čistejšem okolju, se bomo skupaj zdramili. Za vzgled so nam lahko nekateri primeri iz sveta, kjer popolnoma ukinjajo uporabo nakupovalnih plastičnih vrečk.

 

Pri mojih prizadevanjih, da ukinem ali vsaj omejim uporabo plastičnih vrečk pri vsakodnevnih nakupih, pa sem ugotovila, da je izvedba mnogokrat veliko težja od dobrih sklepov. Zakaj? V večini trgovin praviloma ne sprašujejo, kako naj ti kupljeno blago predajo, ampak ga enostavno pospravijo v vrečko, ki jo imajo pod pultom in skupaj z računov v vrečki ponudijo preko pulta.

 

 

Sledijo tiste trgovine, kjer so plastične vrečke zastonj, papirne pa lahko dobiš ob plačilu. Sicer je to korak v pravo stran, ko bi le bil vrstni red za plačilo obrnjen.

 

 

V nekaterih bolj zavednih, blago kupcu ponudijo v papirnati vrečki.  Vsaka jim čast. V nadaljevanju bom odprla rubriko, kjer bom vpisovala trgovine, ki so mi same naredile to veselje.

 

 

Priznam pa, da včasih brez vrečke le ne gre. Na primer v ribarnici. Kako naj prinesem sveže ribe domov? V loncu ali pleteni košari? Mislim, da moramo omogočiti izjeme in ko bodo dopuščene le izjeme, bo naša družba pri uporabi plastičnih vrečk že zelo napredna.

  

Kako rešujejo problem plastičnih vrečk po svetu?

 

Japonska vlada je leta 2006 napovedala, da plastičnih vrečk v trgovinah ne bo več možno dobiti brezplačno. S tem ukrepom želi zmanjšati količino tovrstnih odpadkov in izpolniti obveznosti, ki jih nalaga Kjotski protokol. Rezultati nedavne ankete kažejo, da plastične vrečke predstavljajo 10 odstotkov vseh odpadkov v mestu. Na nacionalni ravni sicer podobna analiza ni narejena, vendar so japonske oblasti prepričane, da bi kupci veliko manj posegali po teh vrečkah, če bi jih morali plačati.

 

Mestni svet San Francisca je marca 2007 sprejel odlok, s katerim bodo v naslednjih šestih mesecih oziroma letu dni prepovedali uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk v večjih supermarketih in lekarnah. Ko bo odlok podpisal še župan, kar je zelo verjetno, bo San Francisco prvo ameriško mesto, kjer bodo v trgovinah uporabljali samo papirnate vrečke. Mestno vodstvo upa, da bodo s tem prispevali k čistejšemu okolju in da bo njihova poteza vzpodbudila še ostala mesta, naj uvedejo podobne ukrepe. Trgovine v San Franciscu sicer vsako leto porabijo 180 milijonov plastičnih vrečk, ki se jih težko reciklira in večinoma končajo na odpadu ali v morju.

 

Kaj pa v Sloveniji? Se bomo še naprej dušili v plastičnih vrečkah? Bodite ponosni nase in na svoje okolje.

 

 

Uporabljamo druge načine:

 

  • Imejte pri roki ali v avtu košaro ali bombažno vrečo.
  • Pričnite uporabljati rjave papirnate vrečke za drobne stvari.
  • Večje predmete si enostavno položite v naročje, saj ne potrebujete vsega tlačiti v vrečke.
  • Če ne gre drugače, uporabite »zeleno« plastično vrečko, ki je narejena po novi tehnologiji in je namenjena recikliranju, je močnejša in namenjena dolgotrajnejši uporabi.

 

Bodite zavedni in pri naslednjem nakupu recite plastični vrečki  »Ne, hvala!« .

 

Tags:

04 razmišljanja

Orientacija

Statusno poročilo:
 
propozicije - imamo
štartni listi - imamo
karta - imamo
kontrolorji - imamo
vrisani KTji - ne; čakamo obhod
vprašalnik - imamo
list za kontrolorje - imamo
izjava - imamo
loki - ne, si bo potrebno sposodit
pesmarice - imamo
test iz prve pomoči - imamo
pravilne rešitve - imamo
darila za ekipe - ne; še iščemo sponzorje
čaj - ne; nimamo termo posode
kostanj - ne; jutri popoldan je akcija za nabiranje kostanja
pijača - bo
oprema za KTje - ne; bo do nedelje
vreme - bo in to sončno!
 
Tokratni pohod poteka ob pomoči bivših in sedanjih tabornikov iz Krtine in Doba. Organizacijo so vzeli tako resno, da ne dvomim, da bomo imeli spet en lep družaben dan.  Pridite zraven.

Tags:

treking

Dosje: Hiacinta Novak

Včeraj sva bila povabljena na premiero 3. dela gledališke nanizanke Dosje: Hiacinta Novak, na odru Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Predstava je nastala v sodelovanju s Studiom Biti, v vlogi Hiacinte Novak pa se je predstavila Lili Bačer Kermavner. Dosje: HIACINTA NOVAK - DHN 03 je nastal po motivih iz romana Aksinje Kermauner.

(Foto: T. Bučar)

Kot prvo smo se nasmejali do solz, saj ob izvrstno zaigrani Cinti ne moreš ostati ravnodušen. Čeprav se zgodba zaplete,  nam vsem daje upanje, da je vredno in potrebno se borit. Za življenje! Vsa pohvala igralki Lili, seveda pa čestitke tudi scenaristki in avtorici romana Aksinji.  Nestrpno pričakujemo nadaljevanja.

Tags:

se dogaja

Kaj praviš?

Ko naš tamauček pravi: "Kaj si rekla?" ali pa kar presliši vsa dobro namerna navodila in ne sliši ne na prvo ne na drugo uho, ne gre za klasično potegavščino navihanih otrok. Včeraj sva dobila potrdilo, da je moj sum pravilen in da naš otrok dejansko ne sliši dobro. Še več, sliši izredno slabo.
 
Ker še ni nič zamujenega in je to le posledica stalne pristnosti sluzi v njegovih slušnih kanalih, se bomo morali čez zimo še bolj izdatno truditi s čiščenjem nosu. Če ne bomo uspešni, nas glede na čakalne dobe, ki so za ta poseg okroglih sedem mesecev, čaka operacija na stenah bobničev. V istem paketu nas čaka še logoped, saj mali zaradi težav tudi slabše razvija govor.
 
Na žalost, to izkušnjo v družini že imamo, saj ravno tako ni bilo prizaneseno starejšemu otroku. Me pa zanima, kdaj in na katerem sistematskem pregledu bi strokovne službe ugotovile odstopanje od normale. Zaenkrat greva po poti zdravljena izključno na mojo iniciativo pridobivanja napotnic in naročanja k specialistom.
 

Tags:

kaos

Običajni jutranji prometni zastoji

Ko mi zjutraj po radiju sporočijo, da so na cestah običajni jutranji prometni zastoji, se vedno vprašam, kaj nam je tega treba bilo?
 
Že to, da so običajni, pomeni, da smo se vsi vdali v usodo in da stoično prenašamo kolone, v kateri izgubljamo delčke našega življenja. Ne verjamem, da se da ta čas porabiti aktivno ali kakovostno. Res je, da lahko v miru razmišljaš ali pa ob poslušanju kakšnega CD za samopomoč širiš svoja obzorja. Pa vendar, ob tem moraš biti vseeno tudi pozoren udeleženec v prometu, tako, da se mi jutranja sanjarjenja ne zdijo najbolj na mestu. Kaj pa, če zraven prevažaš še otroka ali dva? Kako preživeti podarjeni čas na cestah?
 
Danes sem porabila za vožnjo v službo natanko eno uro in deset minut in to za razdaljo, ki jo ob prazni cesti prevozim v dvajsetih minutah. V kolonah torej porabim 50 minut na dan ali 150 ur na leto! (če odštejem tri poletne mesece, ko ni tako izraženih jutranjih prometnih konic) To je skoraj cel delovni mesec, ki ga podarim cestam. In če ta mesec pomnožimo s številom avtomobilov na celotni avtocesti? Pa saj smo popolnoma nori. In to samo zato, da se lahko pripeljem do delovnega mesta, kjer moram obvezno registrirati svoj prihod. In nadaljujem z delom, ki bi ga prav enako lahko opravljala tudi od doma.
 
Kdaj bo naša družba zrela tudi za kaj drugega? Zakaj je tako težko zaupati ljudem in vpeljati nekaj sprememb. Možnost dela od doma bi nam vsem prihranila ogromno na času in denarju. Se res moramo okostenelo držati vsega samo zato, ker se tako pač dela?!

Tags:

04 razmišljanja