Pobeg

Želja in namen sta bila prisotna že kar nekaj časa. Si privoščiti en tak mali pobeg iz vsakdanje norije in biti čisto sama in neobremenjena in malo z distance pogledati na vsa ta dogajanja. Kajti prišel je čas, da zadeve prevetriva, se odločiva, kaj nama je dejansko pomembno in samo tem stvarem namenjati svoj čas in pozornost.

  Malovščevo

Kako zelo sva to potrebovala je bilo jasno že dan pred tem, ko naju je namesto načrtovanega dopusta pričakalo gradbišče pred hišo. Da bo glede tega lahko napisana cela saga ne dvomim, tukaj lahko samo napovem, da zadeva še zdaleč ni končana. Vendar ni bila tako pomembna, da bi zaradi tega ostala doma, zato sva kljub bagrom in strelskim jarkom sedla v avto in se odpeljala proti Primorski.

  Vitovlje

Gostoljubje so nam ponudili na idilično urejenem kmečkem turizmu, ki me je premamil s svojo ponudbo (vina in hrane) internetno opremljenih sob. Priznam, da sem kar nekaj časa in truda morala vložiti v iskanje omreženega prenočišča. Dostopa do interneta nimajo skoraj nikjer ali pa ga ne oglašujejo, ker se jim ne zdi pomembno. Pa vendar menim, da se bodo morali vsi, ki se ukvarjajo s turizmom, čimprej odločiti, kaj je in kaj bo pomembno. Ko sem se pogovarjala z lastnico o tej tematiki je pritrdila, da ima zaradi tehnične opremljenosti sob le te večkrat oddane tudi za daljša obdobja. Torej nisem jaz v zmoti.

 trnovski gozd

Vitovlje so ena taka lepa urejena vas, z bogato zgodovino, ki sega vse do prvih pisnih virov v letu 1200. Sama vas se pne na pobočje Čavna in že od daleč se vidita dve zanimivi cerkvi. Še dobro, da se z Alešem dovolj poznava in da planinska oprema ni manjkala v avtu. Pogled na hribe naju je premamil že po dobri uri. Kar takoj sva se lotila Vitoveljske krožne poti, ki sega vse do Trnovskega gozda in hkrati ponuja obilo razgledov po vsej Vipavski dolini, pa do morja in Gorice. Dobre štiri ure traja pot in vrnila sva se z obilico dobre volje in z okusi po dobrotah, ki sva jih našla med potjo.

Kdo še ve kašen okus ima murva s svojimi črnimi plodovi? In češnje, ki jih je bilo res v izobilju; rabutanje in obiranje plodov z drevesa je res najbolj slasten zalogaj.

Naslednje jutro sva lepo v miru sedela pod krošnjami in se pogovarjala in delala načrte in si nasploh vzela dovolj časa za vse tiste zamolčane, skrite, zanemarjene misli in ideje, ki so tako najine, kot je najina Pixna in vse kar je povezano z življenjem, ki ga želiva živeti.

 soba z razgledom

 pod murvo

Veliko tega že živiva.

Tags:

04 razmišljanja | 02 potepanja

Komentarji (4) -

sparkica , on 12. 06. 2009 11:19:22 Said:

Ne morem ti/vama povedat, kako sem vesela, da so še ljudje (torej vidva), ki si vzamejo čas zase in to na tak način, kot sta si ga vidva. Tole z internetom ti dam čist prav, konec koncev je tudi internet neke vrste svoboda.

Ja, jaz vem, kakšen okus imajo (divje) murve, maline, češnje, gozdne jagode, samo volčjih češenj se navadno ne dotikam Laughing Zanimiv okus ima tudi gozdna deteljica (upam, da ne zaradi lulanja zajcev, ali pač? hehe)...

Si me pa spomnila, da moram obvezno dati planinsko opremo v avto Laughing

Naj vama dogaja, vidva živita in še naprej bodita za zgled. Npr. meni Tong

mojcej , on 16. 06. 2009 06:56:07 Said:

Oooo, saj sta bila v naših krajih! Iz kuhinje imam prekrasen razgled na Vitovsko cerkvico... in premalokrat gremo k njej!!!
Lepo da sta si vzela čas samo za vaju.

piskec , on 16. 06. 2009 08:05:22 Said:

No, eni celo živijo tam! Blagor njim... Smile)))

Hana , on 16. 06. 2009 09:50:25 Said:

Evo, mi vsi skupaj smo pokazali, da je posod lepo in najlepše. Tudi to, kar je vam vsakdanjik, se lahko nekomu spremni v najbolj vznemirljiv kraj.

Glede časa pa tudi vemo, da ga je vedno dovolj za stvari, ki nas zanimajo. Pravzaprav je vse samo zadeva prioritet.  

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading