Doživeli smo pravo prehajanje letnih časov in to s tako naglico, da smo zimi komaj ubežali.
Od doma smo se odpravili po izredno poznem zajtrku, saj smo lenobno preživeli predpraznično jutro dneva, ko naj bi končno bili samo doma. Zunaj pa tak lep sonček in seveda se vsaj kakšnemu sprehodu ni dalo odreči. Pa sem se spomnila na Krvavec, od daleč ga gledamo, kako se blešči v toplem soncu. Ni kaj, to bi bila za današnji jesenski dan čisto prava izbira.
Že med vožnjo uživamo v barvah jeseni.
Kaj kmalu pa ugledamo prve kepe snega ob cesti in gozd brez enega samega lističa na drevesu. Že tukaj bi lahko vedeli, kam se podajamo.
Z avtom smo se prek Cerkelj in Ambroža zapeljali vse do Planine jezerca. Tam je tudi urejen parking, cesta naprej pa zaprta. Oprtali smo si nahrbtnike in čez pol ure smo že bili na Kriški planini, odkoder smo po sončni južni strani pobočja nadaljevali pot proti vrhu. Od hoje in sonca nam je bilo toplo, do oddajnika smo prišli dokaj hitro.
Tam pa se pričelo. Že v daljavi smo videli, da se proti nam vali oblačna fronta in grozi, da nas bo požrla, tako, kot kot eden za drugim izginevajo vsi vrhovi okoli nas. Ravno zato prav pohitimo do vrha, saj le tega zadnjega dosežejo meglice, razgled na kamniško stran pa je še fantastičen.
Na drugi strani pa takole:
Le vrh Storžiča je še zunaj.
Kmalu smo na vrsti tudi mi.
Le v nekaj minutah naša sončna pobočja zginejo in znajdemo se v gosti megli. Še dobro, da so nad nami sedežnice, ki vodijo v bližino koč. Tako se kar držimo njihove smeri in se spuščamo po strmini kar se da hitro. Seveda brez smuč.
V Tihi dolini nas pričaka sneg. Otroka sta navdušena, mečeta se in kepata, kmalu sta vsa mokra, sonca pa seveda od nikoder več. Vmes se še nikakor ne moremo zediniti, ali naj se v koči na Gospincu ustavimo ali ne. Ker jima ne diši dovolj topla malica, gremo kar naprej. Pot do avta je dovolj dolga, skupaj od izhodišča hodimo že tri ure, tako nas zazebe in prezebe kljub rokavicam, kapam in rezervnim puloverjem iz nahrbtnika.
Spet smo skupaj z otrokoma vzeli gorsko lekcijo. Nikoli v hribe brez dovolj toplih oblačil! Pa naj bo spodaj še tak sonček in toplo vreme, rokavice in kapa sta v visokogorju obvezni v vseh letnih časih.