Z rujnimi lici smo se sprehajali med številnimi ruji po Krasu, na koncu poti pa nas je pričakalo rujno vince.

Pri Sv. Kvirinu, 2. novembra 2007.
Kraško gmajno jeseni zaljša rdeča barva ruja (Cotinus coggygria).

Listi na soncu s fotosintezo ustvarijo več sladkorjev, ki se vsi ne shranijo v deblu in koreninah. V starajočih listih se uporabijo za tvorbo rdečih, vijoličnih ali modrih barvil antocianov, ki skupaj z rumenimi barvili listje obarvajo rdeče.

Veli Badin in naravni most, 2. novembra 2007.
Ruj v senci je jeseni rumen in razlike v barvi so opazne tudi na posameznem listu, ki ga je le delno zakrival drug list.

Kontrastne barve Krasa. Kako te ljubim rdeče zeleno.

Jesensko barvo daje rujevim listom več vrst barvil. Rumeni ksantofili in oranžni karoteni varujejo celice pred premočno sončno svetlobo in so v listih tudi spomladi in poleti, ko zaradi zelenega klorofila ne pridejo do veljave. Jeseni, ko se klorofil razkroji in ni več prevladujočega zelenila, zažarijo listi v jesenskih barvah.

Najlepši pa je ruj, ki je rasel na soncu in ima največ rdečih barvil antocianov. Ruj v Sesljanu je še posebno rdeč.

Pri slapu Boka žari jesenski gozd. Barve pa niso vsako leto enako žareče. Da bi listje jeseni zažarelo, ga ne sme uničiti prehuda poletna suša, sončni jesenski dnevi pa so potrebni, da v njih nastane dovolj sladkorjev.

Obiranje kakijev v Sežani. Kontrastna, nebeška kombinacija barve je tudi tukaj jesensko poživljajoča.

Cesta čez Predel.
Vse dni je bila vidljivost enkratna, spremljalo nas je sončno vreme in nam omogočilo užiti vse to preobilje jesenskih odtenkov.

vir (ruj): http://www2.pms-lj.si/kras/index.htm

Nisem vedela, da gredo mačke prostovoljno v vodo!?

Kljub velikim ogradam, so te živali ujetnice in v njihovih očeh ni veselja. Pravzaprav mi je bilo kar nerodno, ko sem stala pred ograjo in si jih ogledovala.
 

Čemu jih zapiramo, ko pa bi lahko živeli v istem gozdu, samo na drugi strani ograje? Verjamem, da bodo prav kmalu tudi cyber zoo vrtovi, kjer bomo lahko z dobrimi posnetki ravno tako spoznavali živali in to v njihovem naravnem okolju. Večino otrok pa poleg opic, še najbolj zanimajo igrala.

Danes zjutraj sta nas zbudila, prispela direktno s Sicilije in nam polepšala dan. Končno spet doma.

Sliko z Etne sem prejela prek MMSja.

Kaj narediti, ko doma ni ne interneta, ne telefona, ne TV? Pa ravno danes, ko sva se namenila dokončati še en projekt. Namesto v klet sva se podala malo naokrog in pristala na Sv. Primožu nad Kamnikom. Tudi s svinčnikom in papirjem gre lahko. Pa še lepše je.

Bilo je povsem neverjetno, da sva bila gor skoraj celo uro popolnoma sama. Čudovit razgled, le midva in vonj poletja.

Ne morem verjet, da se do sedaj še nikoli nisem povzpela do tako lahko dostopnega in hkrati tako čudovitega slapu. Danes smo bili ponovno v bližini in lep dan nas je zvabil tudi na sprehod do Peričnika. Je pa res, da ima za ta poletni čas izjemno veliko vode. Pot je speljana tudi izza slapu, tako, da se lahko hkrati malo osvežiš in uživaš v razgledu. Enkratno!

Utrinki s počitnic...

Besede skorajda niso potrebne. Enkratno doživetje.

Pa še čisto enostavno je. Dolžina poti se lahko primerja z južnim Jadranom, vsa plačila opraviš v € z BA kartico, takole svobodni z avtom in šotorom pa smo res lahko sami izbirali čas in kraj, kjer je nam bilo všeč. Ne znamo pa si razložiti, da smo v 10 dneh opazili natanko le še en avto SLO registracije (GO).?

Več o poti je napisal že Aleš.

Hvala Alenki, Aksinji in Gaji na Jamovi za vzpodbudno mahanje in žvižganje.

Ko bi zmogli imeti takšen razgled nad okolico ves čas. Zase vem, da se bom v mislih še velikokrat dvignila in podoživela današnji dan.