3D TISK

by piskec 19. februar 2014 15:40

Pri nas se zadnje čase kar precej ukvarjamo s 3D tiskom, kar nas je v veliki meri prevzelo.

Iz nič nastajajo zanimive stvari, sproti se učimo in preizkušamo materiale, barve, oblike, obdelave. Za nekatere oblike je 3D tisk mala malica, z nekaterimi pa ima kar nekaj problemov. Polno je nekih vprašanj, na katera si lahko odgovarjaš spet samo z vprašanji. 

Tako morajo včasih kar sami izdelki odgovoriti na kup vprašanj, ki se nam porajajo.

A napredujemo. Z velikimi koraki. In vedno znova smo navdušeni!

Ker iz digitalnega modela nastane Nekaj. Stvar. Izdelek.

Škatlice, naprimer za karte.

Seveda različnih barv.

Različnih postavitev in različnih imen.

Ali pa celo prozorne, mogoče ne ravno za karte, za kaj drugega?

Orožje, orožje, orožje, tokrat manj nasilno, sestavljivi lok, bolj za šolske ali pisarniške boje.

Posipalci za kavo so tudi ena od jutranje razveseljivih stvari!

Povsem prilagodljivi in pisani na kožo uporabniku.

Ali pa bolj splošni, za vse namene. No, predvsem za slastne stvari!

In kaj to sploh je, a sploh deluje? O, ja, deluje in to prav dobro, pravzaprav slastno!

Ali pa različne, posamezniku všečne oblike.

Ki na kavi s smetano zgleda še bolj super.

Potem pa pride na vrsto še les. Oziroma plastika, pomešana z lesom, ki ima res dober izgled lesa. Tudi vonj ima po lesu!

Naprimer za gumbe, take posebne, osebne.

Le še prišiti jih je treba.

Velika noč prihaja z dolgimi koraki, dan se daljša, temperature rastejo, zajci pa že skačejo. Na piškote je potrebno misliti že vnaprej!

Tole pa moramo še preizkusiti v praksi, a verjamem, da bodo piškotki v vsakem primeru super! Preizkus vsekakor sledi.

Takole sta potem lahko kar par. Za darilo, za igranje, za šalo, za...

Na koncu pa še nekaj skoraj neverjetnega. Ta prvič kar nisem mogel verjet, ampak zadeva resnično dobro zgleda. Litofan. 3D natisnjena fotografija me je res presenetila.

Tole je kratek izbor tistega, kar smo dosedaj v enem mesecu uspeli preizkusiti in natisniti. 3D tisk je vsekakor zanimiva zadeva s katero lahko narediš kup uporabnih izdelkov. In to izdelkov, ki so uporabniku pisani na kožo - z imenom, datumom rojstva, posebno številko, imenom podjetja ali pač s čim drugim, kar je posamezniku blizu.

Pa se nisem niti še spuščal v industrijsko uporabo, v izdelavo modelov, testnih kalupov, preizkusnih izdelkov in podobno. Pri takem načrtovanju lahko vsak digitalno izrisan model zelo enostavno in poceni preizkusiš najprej v praksi. Še preden zapraviš velike denarje za orodja.

Ali pa o tisti znano zagato, ko se ti doma polomi kos plastike in ni šans, da bi ga dobil posebej. No, tu se moraš potruditi le toliko, da ga izrišeš. Ali pa ga daš zrisat kakšnemu, ki to zna, še bolje. Rezervni deli so torej kar velika priložnost.

3D tisk je maloserijski, cena je takrat super v primerjavi z izdelki iz drugih plastičnih mas. Za enega, par, deset, sto izdelkov. Potem pa najbrž že nastopijo prednosti velikoserijskega pihanja plastike.

Prav za potrebe 3D tiska smo tako odprli nov blog, kjer bomo povedali kaj več o samem tiskanju, materialih, obdelavi in podobno. Blog naj bi bil tam - ker je to stran podjetja - tudi bolj profesionalno naravnan. Čeprav je težko verjeti, da bi človek lahko spremenil svoj stil pisanja...

Skratka, pojdite kdaj pogledat tja, morda dobite kakšno zamisel, morda prispevate kakšno idejo, morda potrebujete kaj? Pri tem vam lahko z veseljem pomagamo!

Tags:

Simbiont

Celica

by piskec 18. februar 2014 15:28

Če že delaš celico, jo naredi vsaj veliko!

Tako, kot jo je Flori.

Hm, kdaj sem jaz kaj takega naredil za šolo, a?

Tags:

osebno

Lubnik

by piskec 14. februar 2014 09:11

Mi, člani vremenskega društva ZEVS, vemo, kakšno bo vreme!

Zato si izberemo za montiranje naše prve društvene vremenske postaje najslabši možni dan.

Deževen od jutra do večera.

Lahko pa rečemo, da tako nismo motili lubnikarjev, oni pa nas ne. Težko si namreč predstavljam vso tisto gnečo, nas pa med vsemi ljudi, ko hočemo vrtat okna, nameščat žice, plezat po strehi, instalirat postajo in podobne hece.

Morda je pa bil to res eden najbolj primernih časov sploh!

Mala ekipa lubnikarjev, ki so je kljub presneto slabemu vremenu zbrala v koči na Lubniku, pa nam je dajala zagon in veselje. Da smo sploh uspeli vse to narediti, kar smo.

Ker večina dela je bila takšnale:

plezanje gor po strehi, v dežju in vetru. Ko so bili vsi fantje premočeni do kože in še malo čez...

Seveda mene niso spravili na streho, sem zato ostal suh, a počival tudi nisem. Sem se ukvarjal z bolj suhimi zadevami, a kolikor vemo, znajo tudi te znajo dobro zafrkavat.

Na Lubnik sem seveda prišel peš iz Podlubnika.

Malo čez pol sedmih sem krenil od spodaj, vse še v popolni temi. To je bilo namreč 18.1., pred sedmo je še čista tema... Lučko sem pravzaprav vzel za popoldan, če bomo slučajno (slučajno!) potegnili in bo treba dol priti v temi. Na to, da bi jo mogoče rabil zjutraj sploh nisem pomislil.

Tako, kot nisem pomislil na to, da bi - vsaj v dežju, no! - vzel nove superge. Ne, vzel sem ta stare, ki imajo podplat - ne, ne; ki nimajo podplata. Ah, priprave me malo dajejo...

Tudi lučko sem tako najbolj rabil ravno zjutraj, saj sem se kar malo lovil od začetka, ker oznake v začetku niso dobro vidne. V temi, megli in rosenju pa še manj. Sicer sem si pa pot zapomnil na pamet iz opisa, tako da sem bil kmalu na grebenu, ki me je potem vodil do vrha.

Jep, strm je tale greben, jaz pa hodim vedno manj. Sem se nadihal ko slon in po 1:20h le prisopihal na vrh in zamudil tri minute. Kar dobro planiranje torej.

Potem pa smo od osmih pa tja do petih in še čez cel čas nekaj počeli. Pa je bilo že veliko pripravljeno, a je na terenu vedno vse drugače in vedno še kaj manjka. Sem in tja pa smo le malo počili in se nekateri tudi malo posušili...

Davis Vantage Pro vremenska postaja, ki smo jo nadgradili še z ogrevanjem dežemera

in jo zapakirali v lično škatlo. Očala so seveda najbolj pomembno orodje.

Končali smo potem seveda spet v trdi temi, pa še to smo morali na koncu kar hitet, da nas niso že spodili, saj so kočo že zapirali. Ker je deževalo cel ljubi dan, je bila pot vsa razmočena, skala drseča ko strela, zato sem se pridružil ostalim fantom, da smo sestopili do ceste nad Zalubnikarjem in so potem odpeljali naokrog dol do avta. V tisti temačni drsalnici bi se razsul po dolgem in počez. Že gor ni bilo prav lahko prit.

Delovni dan zaključili še s slastno pico in kaj bi človek sploh še hotel?! Hvala fantje za lep dan, čeprav deževen in deloven, ampak takle ti nekaj pusti!

Skratka, zdaj je naša prva društvena vremenska postaja postavljena na samem vrhu Lubnika! Znamo pregledovat njene podatke, znamo ji na daljavo vklopit ogrevanje in znamo na daljavo vklopit lučko na konzoli. Jeaaah!

Od 18.1. naprej smo jo seveda testirali in kakšno testno obdobje smo imeli! Orkanski veter, sneg, žled, padavine, vse, kar si lahko pri testiranju le želiš. Ali pa tudi ne. Vetromer je zamrznuil, dežemer je zamrznil, elektrike je zmanjkalo, vse postaja je bila v žledu... hujše bi bilo težko. Ampak postaja je preživela, podatki pa več ali manj tudi.

Že zdaj opažamo, da so tam gori povsem drugi pogoji in zanimivo bo to opazovat v daljšem časovnem okvirju.

Spletna stran je še v razvoju, kmalu bo še kaj več podatkov, zaenkrat le tole. Seveda je tudi na geoStiku.

Vremensko postajo je postavilo vremensko društvo ZEVS v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka in Lubnik.info. Vsem prav lepe zahvale za super pozitiven in sodelujoč pristop. Po strehi smo jim lazil, po šanku plezal, v okna vrtal luknje, jim telefonarili za pomoč, pa so se z vsem strinjali. Super in hvala!

Ko pa boste kdaj na Lubniku, pa le vrzite pogled gor nad šank. Tam, v tisti lepi škatli je naša postaja! Ste jo videli?

Ta prva!

Tags:

domači kraji | ZEVS

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS