Mi, člani vremenskega društva ZEVS, vemo, kakšno bo vreme!
Zato si izberemo za montiranje naše prve društvene vremenske postaje najslabši možni dan.
Deževen od jutra do večera.
Lahko pa rečemo, da tako nismo motili lubnikarjev, oni pa nas ne. Težko si namreč predstavljam vso tisto gnečo, nas pa med vsemi ljudi, ko hočemo vrtat okna, nameščat žice, plezat po strehi, instalirat postajo in podobne hece.
Morda je pa bil to res eden najbolj primernih časov sploh!
Mala ekipa lubnikarjev, ki so je kljub presneto slabemu vremenu zbrala v koči na Lubniku, pa nam je dajala zagon in veselje. Da smo sploh uspeli vse to narediti, kar smo.
Ker večina dela je bila takšnale:
plezanje gor po strehi, v dežju in vetru. Ko so bili vsi fantje premočeni do kože in še malo čez...
Seveda mene niso spravili na streho, sem zato ostal suh, a počival tudi nisem. Sem se ukvarjal z bolj suhimi zadevami, a kolikor vemo, znajo tudi te znajo dobro zafrkavat.
Na Lubnik sem seveda prišel peš iz Podlubnika.
Malo čez pol sedmih sem krenil od spodaj, vse še v popolni temi. To je bilo namreč 18.1., pred sedmo je še čista tema... Lučko sem pravzaprav vzel za popoldan, če bomo slučajno (slu��ajno!) potegnili in bo treba dol priti v temi. Na to, da bi jo mogoče rabil zjutraj sploh nisem pomislil.
Tako, kot nisem pomislil na to, da bi - vsaj v dežju, no! - vzel nove superge. Ne, vzel sem ta stare, ki imajo podplat - ne, ne; ki nimajo podplata. Ah, priprave me malo dajejo...
Tudi lučko sem tako najbolj rabil ravno zjutraj, saj sem se kar malo lovil od začetka, ker oznake v začetku niso dobro vidne. V temi, megli in rosenju pa še manj. Sicer sem si pa pot zapomnil na pamet iz opisa, tako da sem bil kmalu na grebenu, ki me je potem vodil do vrha.
Jep, strm je tale greben, jaz pa hodim vedno manj. Sem se nadihal ko slon in po 1:20h le prisopihal na vrh in zamudil tri minute. Kar dobro planiranje torej.
Potem pa smo od osmih pa tja do petih in še čez cel čas nekaj počeli. Pa je bilo že veliko pripravljeno, a je na terenu vedno vse drugače in vedno še kaj manjka. Sem in tja pa smo le malo počili in se nekateri tudi malo posušili...
Davis Vantage Pro vremenska postaja, ki smo jo nadgradili še z ogrevanjem dežemera
in jo zapakirali v lično škatlo. Očala so seveda najbolj pomembno orodje.
Končali smo potem seveda spet v trdi temi, pa še to smo morali na koncu kar hitet, da nas niso že spodili, saj so kočo že zapirali. Ker je deževalo cel ljubi dan, je bila pot vsa razmočena, skala drseča ko strela, zato sem se pridružil ostalim fantom, da smo sestopili do ceste nad Zalubnikarjem in so potem odpeljali naokrog dol do avta. V tisti temačni drsalnici bi se razsul po dolgem in počez. Že gor ni bilo prav lahko prit.
Delovni dan zaključili še s slastno pico in kaj bi človek sploh še hotel?! Hvala fantje za lep dan, čeprav deževen in deloven, ampak takle ti nekaj pusti!
Skratka, zdaj je naša prva društvena vremenska postaja postavljena na samem vrhu Lubnika! Znamo pregledovat njene podatke, znamo ji na daljavo vklopit ogrevanje in znamo na daljavo vklopit lučko na konzoli. Jeaaah!
Od 18.1. naprej smo jo seveda testirali in kakšno testno obdobje smo imeli! Orkanski veter, sneg, žled, padavine, vse, kar si lahko pri testiranju le želiš. Ali pa tudi ne. Vetromer je zamrznuil, dežemer je zamrznil, elektrike je zmanjkalo, vse postaja je bila v žledu... hujše bi bilo težko. Ampak postaja je preživela, podatki pa več ali manj tudi.
Že zdaj opažamo, da so tam gori povsem drugi pogoji in zanimivo bo to opazovat v daljšem časovnem okvirju.
Spletna stran je še v razvoju, kmalu bo še kaj več podatkov, zaenkrat le tole. Seveda je tudi na geoStiku.
Vremensko postajo je postavilo vremensko društvo ZEVS v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka in Lubnik.info. Vsem prav lepe zahvale za super pozitiven in sodelujoč pristop. Po strehi smo jim lazil, po šanku plezal, v okna vrtal luknje, jim telefonarili za pomoč, pa so se z vsem strinjali. Super in hvala!
Ko pa boste kdaj na Lubniku, pa le vrzite pogled gor nad šank. Tam, v tisti lepi škatli je naša postaja! Ste jo videli?
Ta prva!
Vpiši se