Včasih se zgodi, da tiste - stare - kartice na magnetni zapis ne potegnejo takoj. Jih je pač treba parkrat potegnit, malo spucat ali kaj podobnega.
Ne vem pa, zakaj prodajalke potegnejo in čakajo. In čakajo. In potem še malo čakajo.
Kot da se bo kaj zgodilo??? Samo od sebe?
Se mi dogaja kar naprej, v trgovinah, gostilnah in povsod, kjer mi kaj prodajajo. Sicer res, da vedno manj, odkar so računalniki malo bolj stabilni in preizkušeni, ampak vseeno se še kar dogaja.
Tisti pogled, ko mašina noče narediti nekaj, kar si prepričan, da bi morala. Pa noče. In prodajalec čaka. In ponovi. In čaka. In ponovi. In čaka. Ampak vmes ne naredi čisto nič takega, da bi lahko - vsaj poskus - spremenilo rezultat. Ki je potem seveda neizbežen. Spet ne dela. In spet malo počakat.
Kot, da bo mirno gledanje v aparat stvar kaj spremenilo...
Sem danes naletel na prodajalko, ki je pa bila malce bolj podjetna. Po samo dveh čakanjih je začela razmišljat, da bi bilo potrebno nekaj spremenit. In je vprašala stranko, ali je to tista "ta nova" kartica, s čipom? Seveda je stranka takoj zagotovila, da je! Jasno, saj ima samo najboljšo robo, najnovejšo! In potem sta tlačili kartico v odprtino za čip kartice. In čakali. In še malo čakali.
Dokler se nisem jaz razjezil in jima povedal, da kartica *NIMA* čipa (ker se to opazi vsaj s petih metrov) in da bo treba kaj drugega naredit.
Še sreča, da je potem magnetni zapis prijel, ker sem postajal že presneto nestrpen, pomanjkanje kave se je že močno poznalo.
Pravzaprav ne razumem te pasivnosti ob problemih, ki se najbrž dogajajo kar naprej. Če stojiš in čakaš, da se svet obrne, bo potem problem kar odletel? Ga bo odvilo v drugo smer?
Ampak najbrž je res težko narediti kak preskok.