Vsi trije smo se zmenil za pod uro.
Ampak ne pod uro na štacjonu ali kaj podobnega! Ne, ne! Da bomo na 2.TF 10-ki tekli pod eno uro.
Začetek je bil dober. To, da sem pritekel do Domžal, bom še povedal! Vsi še entuzijastični, zagnani, veseli!
Potem se je pa začelo. 25 krogov v vročini. Kje so bile tiste dolgo pričakovane nevihte???
Vsak se bori po svoje, dajemo vse od sebe.
Tam nekje od 13 do 18 je huda muka. Ma, ja... cel tek je huda muka, ker grem na polno. Od začetka pa do konca. Ampak kar naenkrat je bližina konca in na uri še ni ena ura! Še tistih zadnjih sto metrov sem moral šprintat, eh.
Tole v dokaz! Ko sem skoraj dušo spustil...
Je pa zato zadovoljstvo toliko večje, kajne fantje?! (Ne, nisem se polulal, vroče je bilo ko pr norcih!)
Pravzaprav zadovoljstvu ni bilo konca! Zame dosežek, vsekakor!
Saj sploh ni toliko o tem, koliko si hiter (govorijo tisti ta počasni), kolikor to, da si se potrudil in dal od sebe vse. In to nam je uspelo!
Bravno nam vsem!!!
Potem smo skoraj vse kroge hoteli nadoknadit v bifeju, no... pa jih nismo!
Zahvale še podporni ekipi, ki je tako lepo skrbela zame! Več slik tule!
Vpiši se